Portal Planinskega društva Mislinja

NOVA VABILA

NANOS
Planinsko društvo Mislinja vabi v soboto 23.09.2017 na pohod na
Nanos.

excel  Nanos
 

VREMENSKI PODATKI

IZLET NA KOČO PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH
Avtor: Peter Zupanc   
ponedeljek, 11 september 2017
dsc_3652 IZLET NA KOČO PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH V torek, 05.09.2017 smo se zgodaj zjutraj zapeljali iz Slovenj Gradca mimo Mislinje, Velenja, skozi Domžale, Mengeš do počivališča Voklo, kjer smo se okrepčali s kavico. Pot smo nadaljevali proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. V Ribčevem lazu smo se usmerili proti vasici Stara Fužina in potem proti planini Blato, kjer smo izstopili in se pripravili za pohod. Do Koče na planini Jezero smo hodili po širokem kamnitem kolovozu, ki je bil ponekod zelo strm. Po uri hoje smo prispeli do koče, kjer smo si privoščili krajši počitek. Od koče smo pot nadaljevali proti Dednemu polju. Pot je bila še naprej široka in se je najprej zložno, nato pa zmerno do strmo vzpenjala skozi redek smrekov gozd. Od Dednega polja smo pot nadaljevali naravnost še po vedno široki gozdni poti. Med potjo smo lahko občudovali Spodnje Bohinjske gore. Ko smo prispeli do planine, Ovčarija smo se na razpotju usmerili proti koči pri Triglavskih jezerih čez Štapce. Pot nas je skozi redek gozd pripeljala do razglednih Štapc. Od tu se nam je odprl pogled na Dvojno jezero in Dolino Triglavskih jezer, ter desno na Tičarico. Do koče smo se sprva strmo spustili po poti zavarovani z jeklenicami, v spodnjem delu pa še z lestvijo. Zadnji del poti smo se sprehodili še po melišču do koče. Na koči smo naredili daljši postanek za počitek in okrepčilo. Čas je hitro mineval in morali smo se odpraviti nazaj. Pred odhodom smo naredili še skupinsko fotografijo.Vračali smo se po poti čez Prode. Ko smo prispeli do planine Ovčarija je začelo rahlo rositi, zato smo pot nadaljevali proti Dednemu polju. Tu so nekateri še nakupili sira, drugi pa smo nadeljevali do koče na planini Jezero. Na koči smo naredili še zadnji postanek. Ko so se nam pridružili planinci, ki so kupovali sir, smo se napotili proti kombijem, s katerimi smo se srečno pripeljali do doma. Vodnika: Peter Zupanc in Viktor Kralj Avtor: Zupanc Peter Oglejte si fotografije z opisi.
 
SPOZNAVANJE VZHODNE SRBIJE
Avtor: Peter Zupanc   
ponedeljek, 11 september 2017
img_4418 Spoznavanje vzhodne Srbije Na povabilo planincev iz pobratenega planinskega društva Žeželj iz Kragujevca, smo se v sredo, 30.08.2017, podali na spoznavanje vzhodne Srbije. Za nas so pripravili bogat program, ki je vseboval spoznavanje naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v tem delu Srbije. Prav tako ni izostal tudi skupni pohod in prijateljsko druženje z njimi. V četrtek, v jutranjih urah, se nam je na avtobusu pridružila skupina njihovih planincev, ki je pod vodstvom Zorana Kostadinoviča pripravila program. Za začetek smo si ogledali vilo »Zlatni breg«, ki je bila nekoč rezidenca dinastije Obrenovič, danes pa je protokolarni objekt Vlade republike Srbije. Vila je postavljena med vinograde, na posestvu pa je tudi urejen park. Izpred vile je lep razgled na okoliško pokrajino in reko Donavo. Nadaljevali smo z ogledom Smederevske trdnjave. Gradili so jo od leta 1428 do 1430 na trikotnem delu obale, tik ob izlivu Jezave v Donavo, kot utrdbo za obrambo pred Turki. Velja za največjo srbsko trdnjavo. V njen je tako imenovani Mali grad, v katerem je bil despotov dvorec. Ves kompleks je opasan s številnimi obrambnimi stolpi, povezanimi z obrambnim zidom. Trdnjavo obnavljajo, ker jo je močno poškodovala eksplozija razstreliva med drugo svetovno vojno. Nemci so jo namreč uporabljali kot skladišče eksploziva. Nato smo pot nadaljevali ob Donavi proti vasi Kardaš. Vožnjo nam je krajšal Rale, ki nam je razlagal zgodovino krajev in vasi, skozi katere smo se peljali, in s svojini zgodbicami poskrbel za odlično vzdušje na avtobusu. Drugi dan smo pričeli z vodenim ogledom HE Đerdap, ki velja za eno od čudes nekdanje skupne države. HE Djerdap 1 je locirana na hidrološko najugodnejšem 940. km Donave. Izgradnja je trajala od leta 1964 do1972. Pri njej so sodelovala tudi slovenska podjetja. Pregrada elektrarne je simetrična, s 14 prelivnimi polji širine 25 m. Na vsaki strani jih obdajata dve elektrarni s po šestimi agregati, ker si objekt delita Srbija in Romunija točno na polovici. Pomemben del pregrade sta tudi ladijski splavnici. Locirani sta na obeh straneh med bokom kanjona in objektom elektrarne. Po ogledu smo pot nadaljevali do ženskega samostana Vratna, ki je bil zgrajen v 14. stoletju. Od Negotina je oddaljen okoli 40 km. Leži skrit med visokimi stenami planine Mioč in ob potoku, ki je skozi stoletja ustvaril znamenite kamnite mostove, od katerih je Veliki most s svojimi 30 metri višine najvišji naravni most v Evropi. Ta most smo si tudi ogledali in se povzpeli na razgledno točko, od koder smo imeli samostan kot na dlani. Nato smo pot nadaljevali do Rajačkih in Rogljevačkih pivnica. To je naselje vinskih kleti. Lastniki živijo nižje v vasi kleti pa oživijo med trgatvijo in negovanjem vina. Do razcveta vinogradništva na tem področju je prišlo v 19. stoletju, ko je po Evropi po vinogradih razsajala vinska uš, ki je uničevala trto. Zaradi pomanjkanja vina po Evropi se je začelo vino iz tega področja prodajati Avstroogrski, Franciji, Rusiji in Angliji. Vino so v glavnem z ladjami prevažali po Donavi. V soboto smo si najprej ogledali Gamzigrad, arheološko najdišče v bližini Zaječarja. Predstavlja rezidenco rimskega cesarja Gaja Valerija Maksimijana. Galerija (Gaius Valerius Maximianus Galerius; 293-311). Naselje je poimenoval po svoji materi Romuli - Romulijana Najdišče je od leta 2007 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Po ogledu nas je pot vodila do vasi Mirovo, od koder smo skupaj s planinci PD Žeželj s severne strani in z južne strani iz kraja Rtanj krenili proti vrhu planine Rtanj. Po uspešni osvojitvi vrha smo se skupaj podali v Soko banjo, kjer smo dan zaključili ob skupni večerji in druženju. Zadnji dan smo izkoristili za spoznavanje Soko banje. Podali smo se po kanjonu reke Moravice in se povzpeli na razgledno točko Popovica, od koder se nam je odprl razgled na bližnjo in daljno okolico: tako na Soko banjo in trdnjavo Soko grad kot tudi na bližnje gore, med njimi na Rtanj, ki smo ga prejšnji dan osvojili. V družbi planincev iz pobratenega društva smo preživeli zanimive in aktivne štiri dni. Izvedeli smo marsikaj zanimivega in stkali še pristnejše odnose. Ob slovesu smo si obljubili, da bomo z našim sodelovanjem nadaljevali tudi v bodoče in da so vedno dobrodošli gosti. Zapisal Ivan Arko Oglejte si fotografije z opisi.
 
PRISOJNIK 2017
Avtor: Peter Zupanc   
sobota, 19 avgust 2017
img_3606 POHOD NA PRISOJNIK V nedeljo 13.08., smo se mislinjski planinci odpravili po Kopiščarjevi poti na Prisojnik. Od doma smo šli okrog treh zjutraj. Zbralo se nas je trinajst. Med potjo smo malo poklepetali in tudi zadremali tako,da je pot do Vršiča hitro minila. Na vrhu nas je pričakalo mrzlo jutro. Oprtali smo si nahrbtnike in se podali na pot mimo Tičarjevega doma. Po kratkem vzponu pridemo do razpotja, si nadenemo čelado ter samovarovalni komplet in se usmerimo na Prisojnik skozi prednje okno. Med potjo se nam odpre prečudovit pogled na Ajdovsko deklico.Ko se vzpenjamo med skalami, so nam v pomoč pri plezanju jeklenice in klini. Med potjo se malo odpočijemo in se ozremo naokrog. Pogled se ustavi na Mojstrovki, ki je že obsijana s sončnimi žarki.Tudi mi smo se že kar dobro ogreli. Približamo se najtežjemu delu te poti. Pred nami je visoka stena, ki jo preplezamo s pomočjo številnih skob. Potem sledi še zelo ozek prehod.Pot se še naprej strmo vzpenja po jeklenicah.No, vmes je tudi nekaj manj strmega pobočja. Sedaj se že vidi okno proti kateremu je pot precej krušljiva in polna grušča. Skozi okno se s pomočjo številnih skob vzpnemo strmo navzgor. Ko stopimo skozi okno, nas obsijejo sončni žarki. Hojo nadaljujemo po grebenski poti proti vrhu. Kasneje se priključita še Slovenska in Jubilejna pot. Nato sledi še samo krajši vzpon. Na vrhu se odpre prečudovit nepozaben pogled na okoliške vrhove. Privoščili smo si zasluženo malico, se odpočili in se seveda tudi poslikali.Vračali smo se po grebenski poti do okna ter nadaljevali po Slovenski. Pot smo sklenili z obiskom Tičarjevega doma,kjer smo si privoščili zasluženo okrepčilo. Eni kavo, drugi pivo, pa še iz nahrbtnika, kar je ostalo. Domov smo se vrnili okoli dvajsete ure. Za nami je bil sončen in prečudovit dan z nepozabnimi pogledi. Tekst in fotografije: Jože Hribar Oglejte si fotografije z opisi.
 
KOMPOTELA
Avtor: Peter Zupanc   
ponedeljek, 21 avgust 2017
dsc_3276 IZLET NA KOMPOTELO (1989 m) V soboto, 19.08.2017, se nas je majhna skupinica najpogumnejših planincev zapeljala mimo Velenja, Mengeša, Cerkelj na Gorenjskem do planine Jezerca. Med vožnjo je bilo vreme še bolj kislo, a bolj ko smo se približevali cilju več modrine je bilo na nebu. Od parkirišča smo se napotili po gozdni cesti do Kriške planine, kjer je pozimi urejeno smučišče, ki je povezano s Krvavcem. Mi smo nadaljevali mimo planine. Kmalu se je cesta spremenila v gozdno pot. Po dobri uri hoje po gozdu smo prispeli na planino Koren. Tu smo si privoščili daljši počitek za malico. Na planini je tudi prijetna staja, kjer so pridni pastirji uredili samopostrežni bar, iz katerega smo si lahko postregli, prostovoljni prispevek pa vrgli v lično blagajnico. Po počitku smo nadaljevali po gozdni poti proti vrhu Kompotele. Vso pot smo lahko opazovali govedo, ki se je paslo ob poti. Do vrha Kompotele smo potrebovali še dobro uro hoje. Ko smo prispeli na vrh, smo lahko uživali v razgledih po gorah Savinjsko-Kamniških Alp. Ko smo se naužili razgledov in naredili skupinsko fotografijo smo nadaljevali pot na Vrh Korena (1999 m) in naprej po grebenu na Veliki Zvoh (1971 m). Med potjo na Veliki Zvoh smo si lahko privoščili malo plezanja po kratki zavarovani poti. Na vseh vrhovih smo si privoščili daljše postanke, da smo lahko uživali v razgledih. Z vrha Velikega Zvoha smo se po smučišču spustili nazaj na Kriško planino, kjer smo se ustavili, da smo se odžejali in okrepčali s kavico. Čas je hitro mineval in morali smo se odpraviti proti domu. Med vožnjo proti domu,nas je pozdravilo nekaj dežnih kapljic, ki pa nas niso motile, saj smo bili pod streho. Srečno smo prispeli do doma in se veseli in srečni razkropili vsak na svoj dom. Vodnik: Peter Zupanc Avtor: Zupanc Peter Oglejte si fotografije z opisi.
 
TRIGLAV 2017
Avtor: Peter Zupanc   
sobota, 19 avgust 2017
triglav_17 Očak Triglav nas je lepo sprejel. 27 udeležencev – vnetih planincev, po večini članov PD Mislinja, se nas je 1.in 2.avgusta 2017 podalo s štirimi planinskimi vodniki na vsakoletni pohod na Triglav. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali do Aljaževega doma v Vratih. Razdelili smo se na dve skupini. 12 pohodnikov se nas je podalo na težavnejšo pot: Luknja – Plemenice – Vrh Triglava. 15 udeležencev pa je izbrala Tominškovo pot do Kredarice. Na vrhu smo se zopet srečali v popoldanskih urah. Vreme nam je bilo nadvse naklonjeno, saj se nikakor nismo mogli ločiti od Aljaževega stolpa. Ob njem je bilo veliko pogovora, smeha in zabave ob »planinskem krstu« nekaterih udeležencev od drugod. Preden smo zapustili vrh smo seveda zapeli tudi najlepšo pesem: »Rastejo v strmi gori…«. Za tem smo se počasi in varno podali proti Kredarici. Ob 20.uri pa smo se še zbrali v kapelici Marije Snežne. Udeležili smo se svete maše, pri kateri smo prepevali in se Bogu zahvaljevali za lepo preživeti dan in za nova doživetja v našem prelepem gorskem božjem stvarstvu. Po prespani noči, smo se naslednje jutro podali čez Prag v dolino Vrat in pričakali avtobus. Ta nas je še popeljal na Brezje k Mariji Pomagaj. Tam smo se še Mariji enkrat priporočili za božje varstvo in za podobna lepa doživetja v prihodnje. Nekoliko utrujeni, a vendar veselo razpoloženi, smo se srečno vrnili v domači kraj. Nekateri so spraševali, kdaj je naslednja tura. Večinoma so mi zatrjevali: Se še bomo videli in skupaj » poromali » na Triglav, samo »zrihtaj« tako vreme. Seveda sem obljubil in rekel: DA. Oglejte si fotografije z opisi.
 
POHOD NA DOVŠKO BABBO (1891 m)
Avtor: Peter Zupanc   
četrtek, 03 avgust 2017
dsc_2926 POHOD NA DOVŠKO BABO (1891 m) Ponovno je minilo mesec dni in prišel je prvi torek v mesecu, ko imamo v načrtu potepanje po planinah. Odločili smo se, da se bomo 1. avgusta povzpeli na 1891 metrov visoko Dovško babo. Zjutraj smo morali vstati malo bolj zgodaj, saj je bila vožnja do izhodišča pri Erjavčevem rovtu dolga. Vmes smo se ustavili še na Voklem, kjer smo se okrepčali s kavico in pecivom. Pri Erjavčevem rovtu smo se pripravili za pohod. V začetku smo nekaj sto metrov hodili po gozdni cesti, pri malem umetnem jezercu pa smo zavili na gozdno pot. Pot se je razmeroma strmo dvigala in po dobri uri in pol smo prispeli do lovske koče, kjer smo si privoščili malico in počitek. Od koče smo še nekaj časa hodili po gozdu. Iz gozda smo prišli na sedlo Mlinca in se po grebenu napotili proti vrhu. Pot proti vrhu je speljana tik ob meji z Avstrijo. Po dobre pol ure hoje smo prispeli na čistino in par metrov pod seboj zagledali planšarijo Rožca. Od tu smo se še pol ure potili proti vrhu, saj je bila pot, ki je speljana po travniku, zelo strma. A ves napor je bil pozabljen, ko smo prispeli na vrh. Na vrhu smo se zadržali dlje časa, saj nam je prekrasno vreme omogočalo, da smo lahko uživali v razgledih po bližnji in daljni okolici. Pred nami so se videle Julijske Alpe z očakom Triglavom, tako da bi lahko pomahali našim planincem, ki so se prav tako potili na poti na Triglav. Na koncu smo naredili še skupinsko fotografijo in se počasi spustili do planšarije Rožca. Tu smo se še odžejali in okrepčali s kavico. Čas je hitro mineval in morali smo se spustiti v dolino, kjer sta nas že čakala kombija. Do senožeti Ravne, kjer sta nas čakala kombija smo se vračali po gozdni cesti. To pot nam je priporočil oskrbnik. Rekel je da je pot po gozdu zelo strma in spolzka in ni veliko krajša kot po cesti. Ko smo prispeli v dolino, smo se vkrcali v kombije in z obveznim postankom na Trojanah srečno prispeli domov. Preživeli smo enkraten dansz prelepim vremenom in očarljivimii razgledi. Vodnik: Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
POHOD NA SKUTO
Avtor: Peter Zupanc   
četrtek, 03 avgust 2017
img_3309 SKUTA (2532 m) čez Gamsov skret V soboto, dne 22.7.17 se nas je dvanajst planincev odpravilo na Skuto. Zapeljali smo se mimo doma v Kamniški Bistrici še malo višje po gozdni cesti do izhodišča. Tu se nam je pridružil še par iz Velenja in tako nas je na pot krenilo štirinajst. Veselih obrazov in v dobrem vzdušju smo po kolovozu krenili skozi gozd. Pot čez Gamsov skret je sicer neoznačena, a tokrat je bila do gozdne meje lepo urejena (posekane veje in pokošena trava) in večino poti kar dobro uhojena. Vseskozi smo se po stezi strmo vzpenjali, najprej skozi gozd, nato preko skalnega dela, zatem čez strma travnata pobočja. Izmenjaje smo prečili skalne dele, ki so bili opremljeni tudi z nekaj varovali (klini in jeklenice) ter travniška pobočja. Na vrhu enega od njih nas je pot pripeljala do klopce z napisom »Poglej in se nasmej«, kjer smo si privoščili malo daljši počitek. Z velikim pričakovanjem smo se ozirali proti Skuti, ki je bila že skoraj tako rekoč na dosegu roke. Kmalu so travnike zamenjali kamenje in skale. Strmina ni popuščala, pot pa nas je vodila direktno na Štruco. Preizkusili smo vse naše plezalne veščine in ob vloženih naporih prilezli na naš prvi cilj – Štruco. Odprli so se krasni razgledi, pred nami pa se je risala pot na Skuto. Preko sedla smo se najprej rahlo spustili, nato pa z velikim zanosom krenili navzgor in prispeli na vrh Skute. Nekaj časa smo namenili počitku, obveznemu slikanju in občudovanju okoliških gora. Za spust smo izbrali pot čez Žmavčarje (smer Kamniško sedlo). Sestop s Skute je bil strm, na vseh izpostavljenih delih pa varovan s klini in jeklenicami. Po sestopu je sledilo krajše melišče, na poti do bivaka pa smo prečili neizrazit in dokaj položen greben po neoznačeni poti. Počitek smo si privoščili ob modernem bivaku, ki je nemoteče umeščen v naravo in pusti svoj vtis. Od tu smo pot nadaljevali po zelo strmem travnatem pobočju proti dolini. Sprva mehko travnato podlago so kasneje zamenjali kamenje, grušč, pesek in korenine. Strmina ni pojenjala in tudi ob sestopu v gozd smo še vedno pazili na vsak korak. Na koncu smo le dočakali kolovoz, čez nekaj metrov pa tudi naša vozila. Za celotno pot smo porabili slabih 12 ur, premagali pa smo 1632 m višinske razlike. Na poti smo imeli odlične vremenske razmere, zmotilo nas ni niti nekaj meglic in oblakov na vrhu Skute. Kljub utrujenosti smo se razšli zadovoljni in obogateni, v prepričanju, da si še kdaj izberemo podobno zahtevno pot! Hvala vodnikoma Jožetu Hribarju in Jožetu Zaveršniku! Oglejte si fotografije z opisi.
 
OBISK PLANINCEV IZ SRBIJE
Avtor: Peter Zupanc   
četrtek, 20 julij 2017
dsc_1577 OBISK PLANINCEV IZ POBRATENEGA PD ŽEŽELJ KRAGUJEVAC Kot že vrsto let, so nas obiskali planinci PD Žeželj iz Kragujevca. Pripravili smo jim štiridnevno potepanje po Posočju. V četrtek, 13.07.2017 smo jih pričakali v Mostu na Soči. Od koder smo se zapeljali do korit reke Tolminke. Po zajtrku smo se sprehodili skozi korita. Pot je lepo urejena, tako da smo lahko varno uživali v pogledih na gladke navpične stene in prečudovito modrino reke Tolminke. Po dobrih dveh urah sprehoda smo se vrnili na izhodišče, kjer so nam pripravili kosilo z domačimi jedmi. Po kosilu smo se odpeljali še do Bovca, kjer so imeli čas za ogled in nakup, nato smo se zapeljali do Koče pod Mangartom, kjer smo prespali. Drugo jutro nas je presenetil dež, zato smo morali spremeniti načrt. Spustili smo se v dolino in ker se je vreme začelo izboljševati, smo sklenili, da se povzpnemo na Svinjak. Zapeljali smo se do vasi Kal – Koritnica. Po dobrih sedmih urah precej naporne hoje prišli nazaj. Ta dan smo prenočili v koči Klementa Juga v Lepeni in se v soboto ponovno zapeljali na Mangartsko sedlo, kjer so se nam pridružili še planinci PD Mislinja. Povzpeli smo se na vrh Mangarta, eni po Slovenski poti, eni pa po malo manj izpostavljeni Italijanski poti. Srečno smo prispeli na vrh, ki pa smo ga hitro zapustili saj se je dvignila megla in začelo je pihati. Ko smo se približevali sedlu je začelo deževati, tako da smo morali hoditi še posebej previdno. Kasneje se je ponovno zjasnilo in smo lahko obiskali še izvir Soče. Zadnji večer smo prespali na Erjavčevi koči na Vršiču. V nedeljo zjutraj smo se po zajtrku odpravili proti Krajnski gori, med potjo smo si ogledali še Rusko kapelico in jezero Jasna. Po postanku v Krajnski gori smo obiskali še Planico, kjer smo lahko občudovali lepo urejen smučarski center. Za konec pa smo se zapeljali še do Planinskga muzeja v Mojstrani, kjer smo pripravili še skromno malico. Čas je hitro mineval in morali smo se posloviti in odpraviti vsak na svoj dom. Preživeli smo lepe in zanimive trenutke. Organizator: Marjan Gros Vodniki: Jože Hribar, Jože Zaveršnik in Danilo Kete Spremljevalca: Egidij Zaveršnik in Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
POHOD NA DOBRČO
Avtor: Peter Zupanc   
torek, 04 julij 2017
dsc_0975 POHOD NA DOBRČO (1634 m) V torek, 04.07.2017, smo se zelo zgodaj odpravili proti Gorenjski, ker so vremenoslovci napovedovali visoke popoldanske temperature in možne plohe. S kombijema smo se zapeljali skozi Velenje in mimo Arje vasi do počivališča Voklo, kjer smo se okrepčali s kavico. Med vožnjo po Gorenjski smo lahko opazovali vrhove Julijskih Alp in Karavank, katerih najvišji vrhovi so bili zaviti v oblačke. Na koncu vasice Hudi graben smo izstopili iz kombijev in se peš napotili proti Koči na Dobrči. Do koče smo se vzpenjali izmenično nekaj časa po kolovozu in nekaj časa po gozdni stezi. Po dobri uri hoje smo prispeli na razpotje, kjer se nam je z leve strani priključila pot iz Begunj. Od razpotja smo do koče hodili še uro in pol po strmi gozdni stezi. Pri koči smo si privoščili daljši počitek. Pred odhodom na vrh Dobrče smo naredili še skupinsko fotografijo. Pot na vrh je speljana mimo planšarije. Sprva se razleze po razglednem travniku, pozneje pa zavije v redek gozd,skozi katerega smo se povzpeli do vrha. Na vrhu se nas je večina odločila za sprehod do sosednjega razglednega vrha z imenom Šentanski vrh (1635 m). Nikomur ni bilo žal, saj je bil s tega vrha res zelo lep razgled. Tudi tu smo naredili skupinsko fotografijo in se nato spustili do Brezij pri Tržiču, kjer sta nas že čakala kombija, s katerima smo se srečno pripeljali do doma. Vodnik: Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
KURJENJE KOPE 2017
Avtor: Peter Zupanc   
torek, 27 junij 2017
dsc_0703 Kurjenje kope Občina Mislinja je letos ob občinskem prazniku med 17. In 25. junijem pripravila pester program prireditev, ki smo se jih udeleževali tudi člani PD Mislinja. Rdeča nit letošnjega praznika je bila obeležitev 270. letnice rojstva Žige Zoisa, fužinarja, naravoslovca in mecena slovenskih razsvetljencev, ki je s svojim delom pomembno vplival na razvoj kraja in širše okolice. Naše društvo se je tudi letos vključilo v kurjenje kope, kjer smo dežurali od sobote, 24.06.2017 od 18.00 ure do nedelje 25.06.2017 do 18.00 ure. Menjavali smo se na štiri ure. V soboto ob 20.00 uri smo pripravili za vse člane druženje ob oglarski kopi. Ob klepetu smo si privoščili obložene kruhke in pecivo, žejo pa smo pogasili s pijačo. Jedačo in pijačo so prispevali udeleženci sami. Ker smo bili dežurni po svečani seji občinskega sveta, nas je obiskalo kar nekaj članov delegacije iz pobratene občine Središče ob Dravi. Posebej zanimiv je bil obisk delegacije iz občine Osečina v Srbiji na čelu z njihovim županom Aleksič Draganom, ki jih je poleg samega kurjenja kope zanimalo tudi sodelovanje z našim planinskim društvom. V nedeljo okoli druge ure zjutraj pa smo bili deležni tudi obiska našega župana Bojana Borovnika. Sedaj, ko so prireditve za nami, ugotavljamo, da smo dodali kamenček v mozaik prireditev in pokazali občanom, da smo prisotni v občini in da nam ni vseeno, kaj se dogaja v njej. Zapisal: Ivan Arko Oglejte si fotografije z opisi.
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 11 od 85

OBRAZEC ZA PRIJAVO






Ste pozabili geslo?
Ustvari nov uporabniški račun

BODITE OBVEŠČENI!

Z registracijo na našem portalu boste vključeni tudi v sistem obveščanja o aktivnostih našega društva!
konv4Preko elektronske pošte Vam bodo posredovana aktualna vabila na pohode in izlete...
Če še niste registrirani, lahko to storite tukaj.