Portal Planinskega društva Mislinja

NOVA VABILA

VREMENSKI PODATKI

TRIGLAV 2017
Avtor: Peter Zupanc   
sobota, 19 avgust 2017
triglav_17 Očak Triglav nas je lepo sprejel. 27 udeležencev – vnetih planincev, po večini članov PD Mislinja, se nas je 1.in 2.avgusta 2017 podalo s štirimi planinskimi vodniki na vsakoletni pohod na Triglav. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali do Aljaževega doma v Vratih. Razdelili smo se na dve skupini. 12 pohodnikov se nas je podalo na težavnejšo pot: Luknja – Plemenice – Vrh Triglava. 15 udeležencev pa je izbrala Tominškovo pot do Kredarice. Na vrhu smo se zopet srečali v popoldanskih urah. Vreme nam je bilo nadvse naklonjeno, saj se nikakor nismo mogli ločiti od Aljaževega stolpa. Ob njem je bilo veliko pogovora, smeha in zabave ob »planinskem krstu« nekaterih udeležencev od drugod. Preden smo zapustili vrh smo seveda zapeli tudi najlepšo pesem: »Rastejo v strmi gori…«. Za tem smo se počasi in varno podali proti Kredarici. Ob 20.uri pa smo se še zbrali v kapelici Marije Snežne. Udeležili smo se svete maše, pri kateri smo prepevali in se Bogu zahvaljevali za lepo preživeti dan in za nova doživetja v našem prelepem gorskem božjem stvarstvu. Po prespani noči, smo se naslednje jutro podali čez Prag v dolino Vrat in pričakali avtobus. Ta nas je še popeljal na Brezje k Mariji Pomagaj. Tam smo se še Mariji enkrat priporočili za božje varstvo in za podobna lepa doživetja v prihodnje. Nekoliko utrujeni, a vendar veselo razpoloženi, smo se srečno vrnili v domači kraj. Nekateri so spraševali, kdaj je naslednja tura. Večinoma so mi zatrjevali: Se še bomo videli in skupaj » poromali » na Triglav, samo »zrihtaj« tako vreme. Seveda sem obljubil in rekel: DA. Oglejte si fotografije z opisi.
 
POHOD NA DOVŠKO BABBO (1891 m)
Avtor: Peter Zupanc   
četrtek, 03 avgust 2017
dsc_2926 POHOD NA DOVŠKO BABO (1891 m) Ponovno je minilo mesec dni in prišel je prvi torek v mesecu, ko imamo v načrtu potepanje po planinah. Odločili smo se, da se bomo 1. avgusta povzpeli na 1891 metrov visoko Dovško babo. Zjutraj smo morali vstati malo bolj zgodaj, saj je bila vožnja do izhodišča pri Erjavčevem rovtu dolga. Vmes smo se ustavili še na Voklem, kjer smo se okrepčali s kavico in pecivom. Pri Erjavčevem rovtu smo se pripravili za pohod. V začetku smo nekaj sto metrov hodili po gozdni cesti, pri malem umetnem jezercu pa smo zavili na gozdno pot. Pot se je razmeroma strmo dvigala in po dobri uri in pol smo prispeli do lovske koče, kjer smo si privoščili malico in počitek. Od koče smo še nekaj časa hodili po gozdu. Iz gozda smo prišli na sedlo Mlinca in se po grebenu napotili proti vrhu. Pot proti vrhu je speljana tik ob meji z Avstrijo. Po dobre pol ure hoje smo prispeli na čistino in par metrov pod seboj zagledali planšarijo Rožca. Od tu smo se še pol ure potili proti vrhu, saj je bila pot, ki je speljana po travniku, zelo strma. A ves napor je bil pozabljen, ko smo prispeli na vrh. Na vrhu smo se zadržali dlje časa, saj nam je prekrasno vreme omogočalo, da smo lahko uživali v razgledih po bližnji in daljni okolici. Pred nami so se videle Julijske Alpe z očakom Triglavom, tako da bi lahko pomahali našim planincem, ki so se prav tako potili na poti na Triglav. Na koncu smo naredili še skupinsko fotografijo in se počasi spustili do planšarije Rožca. Tu smo se še odžejali in okrepčali s kavico. Čas je hitro mineval in morali smo se spustiti v dolino, kjer sta nas že čakala kombija. Do senožeti Ravne, kjer sta nas čakala kombija smo se vračali po gozdni cesti. To pot nam je priporočil oskrbnik. Rekel je da je pot po gozdu zelo strma in spolzka in ni veliko krajša kot po cesti. Ko smo prispeli v dolino, smo se vkrcali v kombije in z obveznim postankom na Trojanah srečno prispeli domov. Preživeli smo enkraten dansz prelepim vremenom in očarljivimii razgledi. Vodnik: Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
POHOD NA SKUTO
Avtor: Peter Zupanc   
četrtek, 03 avgust 2017
img_3309 SKUTA (2532 m) čez Gamsov skret V soboto, dne 22.7.17 se nas je dvanajst planincev odpravilo na Skuto. Zapeljali smo se mimo doma v Kamniški Bistrici še malo višje po gozdni cesti do izhodišča. Tu se nam je pridružil še par iz Velenja in tako nas je na pot krenilo štirinajst. Veselih obrazov in v dobrem vzdušju smo po kolovozu krenili skozi gozd. Pot čez Gamsov skret je sicer neoznačena, a tokrat je bila do gozdne meje lepo urejena (posekane veje in pokošena trava) in večino poti kar dobro uhojena. Vseskozi smo se po stezi strmo vzpenjali, najprej skozi gozd, nato preko skalnega dela, zatem čez strma travnata pobočja. Izmenjaje smo prečili skalne dele, ki so bili opremljeni tudi z nekaj varovali (klini in jeklenice) ter travniška pobočja. Na vrhu enega od njih nas je pot pripeljala do klopce z napisom »Poglej in se nasmej«, kjer smo si privoščili malo daljši počitek. Z velikim pričakovanjem smo se ozirali proti Skuti, ki je bila že skoraj tako rekoč na dosegu roke. Kmalu so travnike zamenjali kamenje in skale. Strmina ni popuščala, pot pa nas je vodila direktno na Štruco. Preizkusili smo vse naše plezalne veščine in ob vloženih naporih prilezli na naš prvi cilj – Štruco. Odprli so se krasni razgledi, pred nami pa se je risala pot na Skuto. Preko sedla smo se najprej rahlo spustili, nato pa z velikim zanosom krenili navzgor in prispeli na vrh Skute. Nekaj časa smo namenili počitku, obveznemu slikanju in občudovanju okoliških gora. Za spust smo izbrali pot čez Žmavčarje (smer Kamniško sedlo). Sestop s Skute je bil strm, na vseh izpostavljenih delih pa varovan s klini in jeklenicami. Po sestopu je sledilo krajše melišče, na poti do bivaka pa smo prečili neizrazit in dokaj položen greben po neoznačeni poti. Počitek smo si privoščili ob modernem bivaku, ki je nemoteče umeščen v naravo in pusti svoj vtis. Od tu smo pot nadaljevali po zelo strmem travnatem pobočju proti dolini. Sprva mehko travnato podlago so kasneje zamenjali kamenje, grušč, pesek in korenine. Strmina ni pojenjala in tudi ob sestopu v gozd smo še vedno pazili na vsak korak. Na koncu smo le dočakali kolovoz, čez nekaj metrov pa tudi naša vozila. Za celotno pot smo porabili slabih 12 ur, premagali pa smo 1632 m višinske razlike. Na poti smo imeli odlične vremenske razmere, zmotilo nas ni niti nekaj meglic in oblakov na vrhu Skute. Kljub utrujenosti smo se razšli zadovoljni in obogateni, v prepričanju, da si še kdaj izberemo podobno zahtevno pot! Hvala vodnikoma Jožetu Hribarju in Jožetu Zaveršniku! Oglejte si fotografije z opisi.
 
OBISK PLANINCEV IZ SRBIJE
Avtor: Peter Zupanc   
četrtek, 20 julij 2017
dsc_1577 OBISK PLANINCEV IZ POBRATENEGA PD ŽEŽELJ KRAGUJEVAC Kot že vrsto let, so nas obiskali planinci PD Žeželj iz Kragujevca. Pripravili smo jim štiridnevno potepanje po Posočju. V četrtek, 13.07.2017 smo jih pričakali v Mostu na Soči. Od koder smo se zapeljali do korit reke Tolminke. Po zajtrku smo se sprehodili skozi korita. Pot je lepo urejena, tako da smo lahko varno uživali v pogledih na gladke navpične stene in prečudovito modrino reke Tolminke. Po dobrih dveh urah sprehoda smo se vrnili na izhodišče, kjer so nam pripravili kosilo z domačimi jedmi. Po kosilu smo se odpeljali še do Bovca, kjer so imeli čas za ogled in nakup, nato smo se zapeljali do Koče pod Mangartom, kjer smo prespali. Drugo jutro nas je presenetil dež, zato smo morali spremeniti načrt. Spustili smo se v dolino in ker se je vreme začelo izboljševati, smo sklenili, da se povzpnemo na Svinjak. Zapeljali smo se do vasi Kal – Koritnica. Po dobrih sedmih urah precej naporne hoje prišli nazaj. Ta dan smo prenočili v koči Klementa Juga v Lepeni in se v soboto ponovno zapeljali na Mangartsko sedlo, kjer so se nam pridružili še planinci PD Mislinja. Povzpeli smo se na vrh Mangarta, eni po Slovenski poti, eni pa po malo manj izpostavljeni Italijanski poti. Srečno smo prispeli na vrh, ki pa smo ga hitro zapustili saj se je dvignila megla in začelo je pihati. Ko smo se približevali sedlu je začelo deževati, tako da smo morali hoditi še posebej previdno. Kasneje se je ponovno zjasnilo in smo lahko obiskali še izvir Soče. Zadnji večer smo prespali na Erjavčevi koči na Vršiču. V nedeljo zjutraj smo se po zajtrku odpravili proti Krajnski gori, med potjo smo si ogledali še Rusko kapelico in jezero Jasna. Po postanku v Krajnski gori smo obiskali še Planico, kjer smo lahko občudovali lepo urejen smučarski center. Za konec pa smo se zapeljali še do Planinskga muzeja v Mojstrani, kjer smo pripravili še skromno malico. Čas je hitro mineval in morali smo se posloviti in odpraviti vsak na svoj dom. Preživeli smo lepe in zanimive trenutke. Organizator: Marjan Gros Vodniki: Jože Hribar, Jože Zaveršnik in Danilo Kete Spremljevalca: Egidij Zaveršnik in Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
POHOD NA DOBRČO
Avtor: Peter Zupanc   
torek, 04 julij 2017
dsc_0975 POHOD NA DOBRČO (1634 m) V torek, 04.07.2017, smo se zelo zgodaj odpravili proti Gorenjski, ker so vremenoslovci napovedovali visoke popoldanske temperature in možne plohe. S kombijema smo se zapeljali skozi Velenje in mimo Arje vasi do počivališča Voklo, kjer smo se okrepčali s kavico. Med vožnjo po Gorenjski smo lahko opazovali vrhove Julijskih Alp in Karavank, katerih najvišji vrhovi so bili zaviti v oblačke. Na koncu vasice Hudi graben smo izstopili iz kombijev in se peš napotili proti Koči na Dobrči. Do koče smo se vzpenjali izmenično nekaj časa po kolovozu in nekaj časa po gozdni stezi. Po dobri uri hoje smo prispeli na razpotje, kjer se nam je z leve strani priključila pot iz Begunj. Od razpotja smo do koče hodili še uro in pol po strmi gozdni stezi. Pri koči smo si privoščili daljši počitek. Pred odhodom na vrh Dobrče smo naredili še skupinsko fotografijo. Pot na vrh je speljana mimo planšarije. Sprva se razleze po razglednem travniku, pozneje pa zavije v redek gozd,skozi katerega smo se povzpeli do vrha. Na vrhu se nas je večina odločila za sprehod do sosednjega razglednega vrha z imenom Šentanski vrh (1635 m). Nikomur ni bilo žal, saj je bil s tega vrha res zelo lep razgled. Tudi tu smo naredili skupinsko fotografijo in se nato spustili do Brezij pri Tržiču, kjer sta nas že čakala kombija, s katerima smo se srečno pripeljali do doma. Vodnik: Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
KURJENJE KOPE 2017
Avtor: Peter Zupanc   
torek, 27 junij 2017
dsc_0703 Kurjenje kope Občina Mislinja je letos ob občinskem prazniku med 17. In 25. junijem pripravila pester program prireditev, ki smo se jih udeleževali tudi člani PD Mislinja. Rdeča nit letošnjega praznika je bila obeležitev 270. letnice rojstva Žige Zoisa, fužinarja, naravoslovca in mecena slovenskih razsvetljencev, ki je s svojim delom pomembno vplival na razvoj kraja in širše okolice. Naše društvo se je tudi letos vključilo v kurjenje kope, kjer smo dežurali od sobote, 24.06.2017 od 18.00 ure do nedelje 25.06.2017 do 18.00 ure. Menjavali smo se na štiri ure. V soboto ob 20.00 uri smo pripravili za vse člane druženje ob oglarski kopi. Ob klepetu smo si privoščili obložene kruhke in pecivo, žejo pa smo pogasili s pijačo. Jedačo in pijačo so prispevali udeleženci sami. Ker smo bili dežurni po svečani seji občinskega sveta, nas je obiskalo kar nekaj članov delegacije iz pobratene občine Središče ob Dravi. Posebej zanimiv je bil obisk delegacije iz občine Osečina v Srbiji na čelu z njihovim županom Aleksič Draganom, ki jih je poleg samega kurjenja kope zanimalo tudi sodelovanje z našim planinskim društvom. V nedeljo okoli druge ure zjutraj pa smo bili deležni tudi obiska našega župana Bojana Borovnika. Sedaj, ko so prireditve za nami, ugotavljamo, da smo dodali kamenček v mozaik prireditev in pokazali občanom, da smo prisotni v občini in da nam ni vseeno, kaj se dogaja v njej. Zapisal: Ivan Arko Oglejte si fotografije z opisi.
 
MIRKO SUŠEC - DOBITNIK BRONASTEGA GRBA OBČINE MISLINJA
Avtor: Peter Zupanc   
torek, 27 junij 2017
dsc_7075 Mirko Sušec – dobitnik bronastega grba občine Mislinja V soboto, 24.06.2017, se je s svečano sejo občinskega sveta občine Mislinja zaključilo letošnje praznovanje občinskega praznika. V nabito polni dvorani PC Lopan so bila med drugim podeljena priznanja občine Mislinja. Žirija za nagrade in priznanja občine Mislinja je občinskemu svetu v potrditev predlagala tudi našega člana Sušec Mirka. Občinski svet občine Mislinja je prepoznal dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo našega Mirka v vrstah Planinskega društva Mislinja. Na njega smo se vedno lahko zanesli, pa naj bo to njegova skrb za planinske poti ali kot dolgoletnega praporščaka. Poleg tega je še vedno našel čas za aktivnosti v krajevnem odboru rdečega križa in pri društvu invalidov Mislinja. Na pomoč je znal priskočiti tudi sokrajanom pri pripravi kurjave ali pri urejanju vrta. Za vse našteto je prejel priznanje Bronasti grb občine Mislinja. Za njegovo skrb za planinske poti, ko mu ni bilo mar za ure in dneve prebite za prostovoljstvo, ko se ni vprašal, koliko časa je za to porabil, in za njegovo ljubezen do planinstva in sočloveka menimo, da je priznanje prišlo v prave roke. Za prejeto priznanje mu iskreno čestitamo. Zapisal: Ivan Arko Fotografije: Bojan Šinko Oglejte si fotografije z opisi.
 
DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2017
Avtor: Peter Zupanc   
ponedeljek, 19 junij 2017
dsc_0367 DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2017 Tudi člani PD Mislinja smo se udeležili že 35. Dneva slovenskih planincev, ki že šesto leto poteka pod krovom Dnevi slovenskih doživetij. Zjutraj smo se zapeljali skozi Tržič do kamnoloma Grahovše. Tu smo se pridružili planincem drugih društev in pod vodstvom vodnika planinskega društva Tržič krenili mimo turistične kmetije Rekar do koče pod Storžičem. Malo od kmetije se nas je šesterica odcepila od skupine in krenili smo proti Beli peči. Po nekaj poskusih iskanja prave poti smo namesto na Belo peč prispeli do koče Pr' Zdravc. Tu smo si privoščili daljši počitek za potešitev lakote in žeje. Po počitku smo krenili proti vrhu Javornika, kjer so se nam odprli razgledi na Karavanke, Julijske Alpe in Savinjsko Kamniške Alpe. Z vrha pa smo si lahko ogledali tudi Belo peč. Nikomur ni bilo žal, ker nismo prišli na Belo peč, saj smo lahko uživali v razgledih z vrha Velikega Javornika. Z vrha smo se spustili do Koče pod Storžičem, do katere smo prispeli točno do pričetka proslave, ki se je pričela s sprevodom praporščakov. Med njimi je bil tudi naš novi praporščak, Oder Branko. Po uradnem delu so nekateri planinci še zaplesali ob zvokih ansambla Zarja. Čas je hitro mineval in morali smo se odpraviti nazaj do kamnoloma, od koder smo se srečno pripeljali do doma. Preživeli smo prijeten dan, poln dogodkov, ki jih je polepšalo še lepo vreme. Vodnik: Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
POHOD NA LUČKEGA DEDCA
Avtor: Peter Zupanc   
ponedeljek, 12 junij 2017
img_2348 POHOD NA LUČKEGA DEDCA (2023 M) V soboto, 10.06.2017, smo se planinci PD Mislinja odpravili na Lučkega Dedca. Odpeljali smo se do planine Podvežak, kjer je bilo izhodišče za naš pohod. S parkirišča smo se usmerili na pešpot v smeri planine Podvežak. Tako cesta kot tudi pešpot, ki med vzponom preči gozdno cesto, nas v 15 minutah zmernega vzpona pripeljeta do pastirske koče na planini Podvežak, s katere se nam odpre lep razgled proti Rogatcu. Pot nas je dalje vodila v smeri Korošice. Po dobri uri hoje smo jo zapustili in se odcepili na pot proti Vodotočniku. Jezero smo obšli po strmem pobočju in nadaljevali v zmerni strmini čez razgledna in deloma z rušjem porasla pobočja. Malo pred prevalom Prag smo zapustili markirano pot in se odcepili na dobro vidno stezo, označeno s kamnitimi možici. Sledil je vzpon čez manjši škrapljast svet, nato pa je pot prešla na travnata pobočja, obdana z rušjem. Tu smo že zagledali naš cilj. Na vrhu Lučkega Dedca je precej pihalo, tako da smo hitro napravili skupinski posnetek in se spustili malo nižje, kjer smo se okrepčali. Sestopili smo čez preval Prag do Kocbekovega doma na Korošici, kjer smo imeli daljši postanek. Pot je od tu vodila nazaj na planino Podvežak. Vodnik: Jože Hribar Tekst in fotografije: Jože Hribar Oglejte si fotografije z opisi.
 
POHOD TOLSTI VRH - KRIŠKA GORA
Avtor: Peter Zupanc   
sobota, 03 junij 2017
dsc_0435 POHOD TOLSTI VRH – KRIŠKA GORA V soboto, 03.06.2017, je bilo potrebno zgodaj vstati, saj smo se proti Gorenjski napotili že ob 5.00 uri. Zapeljali smo se do Arje vasi, kjer smo nadaljevali pot po avtocesti do izvoza Kranj – zahod, kjer smo se usmerili proti Golniku. Za vasjo Senično smo zavili desno in se po ozki in strmi cesti pripeljali do vasice Gozd. Od tu smo pot nadaljevali peš. V začetku smo hodili po zelo strmem kolovozu. Po krajšem vzponu smo prispeli do razpotja, kjer smo se usmerili proti Tolstemu vrhu in Storžiču. Višje se je kolovoz spremenil v strmo pešpot, ki nas je iz gozda pripeljala na razgledna in strma travnata pobočja. Tu in tam se pot položi in na enem od teh mest stoji prijetna klopca, ki je kar vabila k počitku. Pri klopci je tudi spominsko obeležje. Tudi mi smo se ustavili, da smo se okrepčali in naužili razgledov. Pot smo nadaljevali po pobočju, ki pa je kmalu prešlo v strnjen gozd. Iz gozda smo prišli na greben, po katerem smo se povzpeli na Tolsti vrh, kjer smo lahko ponovno uživali v razgledih. Pred odhodom proti Kriški gori smo naredili še skupinski posnetek. Z vrha smo potrebovali še dobro uro hoje po grebenu Kriške gore in že smo bili na koči. Koča na Kriški gori je na zelo lepem mestu in ponuja polno užitkov pri opazovanju okolice. Tudi tu smo se pred odhodom fotografirali in se odpravili nazaj proti vasici Gozd. Na poti v dolino smo opazili veliko klopi z imeni. Po dobri uri hoje smo prispeli do izhodišča, od koder smo se srečno pripeljali domov. Bil je prijeten izlet. Služilo nam je tudi vreme, saj je bilo celo pot sončno in vroče, deževati pa je začelo, ko smo se že vozili proti domu. Vodnika:Tine Tajnik in Peter Zupanc Oglejte si fotografije z opisi.
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 11 od 81

OBRAZEC ZA PRIJAVO






Ste pozabili geslo?
Ustvari nov uporabniški račun

BODITE OBVEŠČENI!

Z registracijo na našem portalu boste vključeni tudi v sistem obveščanja o aktivnostih našega društva!
konv4Preko elektronske pošte Vam bodo posredovana aktualna vabila na pohode in izlete...
Če še niste registrirani, lahko to storite tukaj.