Poročilo s pohoda

Izlet po hribih okoli Podčetrtka

Četrtek, 1. oktober 2026

Oktobrski četrtkov pohod smo izvedli na prvi dan oktobra, ko smo se z minibusom zapeljali do Podčetrtka, kjer nas je pri železniški postaji pričakala predsednica PD Šmarje pri Jelšah Slavica Javornik, ki je bila tokrat naša vodnica. Po uvodnih pozdravih smo se pripravili na pohod.

Na začetku nas je gospa Slavica vodila po ulicah Podčetrtka in nam med hojo marsikaj povedala o stavbah, mimo katerih smo hodili. Med potjo proti gradu smo si ogledali tudi notranjost cerkvice, ki je bila odprta. Od cerkvice naprej smo zapustili asfaltno cesto in se po gozdni cesti in nato po stezi napotili proti gradu Podčetrtek. Čeprav je grad trenutno v fazi renovacije, si je del gradu še vedno mogoče ogledati. Na grajski terasi smo si privoščili še pijačo in ob pitju uživali v pogledih na Podčetrtek in okoliške hribe z Bočem in Donačko goro v glavnih vlogah.

Pot smo nadaljevali po gozdni poti proti koči Šmarnici. Po prijetni hoji po gozdu smo prispeli do koče, kjer smo naredili daljši počitek za malico. Od koče se nam je odprl pogled na dolino, kjer so bile po hribčkih raztresene vasi in vasice Kozjanskega.

Po zasluženem počitku smo se podali še proti stolpu zdravja in veselja. Pot proti vrhu je bila precej strma, a nam vseeno ni vzela veselja, da se ne bi povzpeli še na vrh 35 metrov visokega stolpa. Z vrha se nam je odprl 360-stopinjski razgled na svet okoli nas. Za boljšo orientacijo smo si pomagali z informativno tablo na vrhu stolpa, kjer so bili prikazani hribi, ki smo jih lahko videli. Po fotografiranju smo hitro sestopili, saj se je na vrhu čutilo močno gibanje stolpa.

Po strmi poti smo počasi sestopali proti koči Čarovnici. Strma pot se je kmalu spremenila v makadamsko cesto, na koncu pa smo spet hodili po asfaltu. V Olimju smo si ogledali notranjost samostana in staro lekarno. Nekateri so kupili tudi zeliščne čajčke. Potem smo se sprehodili do čokoladnice, kjer smo nabavili čokoladice za posladkanje. Na koncu smo se ustavili še v pivovarni in pivnici, kjer smo ob polnih kozarcih izmenjali vtise tega dne.

Poslovili smo se in se še enkrat zahvalili Slavici za prijetne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Vstopili smo na minibus in se srečni in veseli pripeljali domov.

VodnikPeter Zupanc

Nadaljujte z branjem

Ostali prispevki

Vsi prispevki