Med četrtkom, 9. julija, in nedeljo, 12. julija, je Planinsko društvo Mislinja gostilo planince iz pobratenega Planinskega društva Žeželj iz Kragujevca.

Pričakali smo jih v četrtek v Logarski dolini, kjer smo se tradicionalno pozdravili. Poskrbeli smo za okrepčilo in jih oskrbeli z vodo v plastenki. Nato so jih prevzeli naši vodniki in krenili so na planinarjenje. Prvi dan so se podali na Okrešelj in nato do planinskega doma na Kamniškem sedlu, kjer so prenočili. Drugi dan so se razdelili v dve skupini. Prva skupina se je zgodaj zjutraj podala na Brano in se vrnila do planinskega doma. Skupaj so se nato podali čez Planjavo in Škarje do Logarske doline, kjer jih je čakal prevoz do Rogle oziroma do apartmajev na Resniku, kjer so naslednja dva dni bivali.

V soboto smo organizirali skupen pohod s člani iz našega društva po krožni poti Rogla – smučišče Mašin žaga – Lovrenška jezera – gozdarska koča na Komisiji – Rogla. Na gozdarski koči smo za vse udeležence organizirali prehrano. Ob daljšem postanku pa je bilo dovolj časa za spoznavanje in druženje. Na poti proti Rogli je pohodnike zajela nevihta s točo, ki so se ji na srečo lahko v glavnem izognili.

Pred povratkom v nedeljo so si gostje podrobneje ogledali še objekte gorskega centra Rogla. Proti domu so se odpravili dobre volje, saj so spoznali nove hribe in nove prijatelje z željo, da se naša druženja, tako v Srbiji kot tudi v Sloveniji, nadaljujejo.

Zahvalili bi se vsem članom društva, ki so goste razvajali in poskrbeli za varno vodenje. Želeli pa bi si večjo udeležbo naših članov na skupnem pohodu in druženju na dogovorjenem mestu.

Kot že vrsto preteklih let, smo tudi letos planinska društva iz Velenja, Šoštanja, Vinske gore, Škal Hrastovec, Šmartnega ob Paki in Mislinja organizirala akcijo Varno v gore. Letos je bil nosilec akcije PD Velenje. Podali smo se na Boč.

V soboto, 04.07.2026 smo se z avtobusom zapeljali do Poljčan, kjer smo izstopili na parkirnem mestu, kjer je tudi izhodišče za pohod na Boč. Tu smo se pripravili za pohod in po pozdravu načelnice vodnikov PD Velenje Silve Zupanc, razdelili na dve skupini.

Prva skupina, ki se je odločila za najlažjo pot je krenila po gozdni poti, ki se je strmo vzpenjala, tako da smo se večkrat malo oddahnili in zajeli sapo. Po slabi uri hoje je strmina popustila in prišli smo na travnike od koder se nam je odprl pogled na Boč.

Na travniku smo zavili proti razgledišču, kamo smo prišli po zložni gozdni cesti. Na vrhu se nam je odprl razgled na dolino, na Poljčane, Žiče, Slovensko Bistrico in še drugo kraje. V meglici pa se nam je odpiral pogled na Boč, Konjiško goro, Pohorje, še bolj v meglici pa smo lahko videli obrise Savinskih Alp.

Ko smo se naužili razgledov smo se odpravili proti Planinski koči na Boču Ker smo imeli najkrajšo pot smo se posedli v senci na terasi koče in počakali ostale pohodnike.

Druge dve skupine sta se usmerili na pot, ki se je nadaljevala po dolinici Skodovec. Ob poti so bila znamenja Maistrov kamen in Finžgarjev križ. Po nadelani in mestoma ograjeni pot pridemo do razpotja, kjer se napotimolevo v smeri plezalne poti in poti čez Balunjačo.

Skupina, ki je izbrala pot na vrh Balunjače, se je vzpenjala po strmi stezi, ki je bila mestoma zavarovana z jeklenicami in skobami. Čez nekaj časa se nam pridruži plezalna pot. Po parih minutah dosežemo vrh Boča, kjer stoji razgledni stolp.

Planinci, ki sose odločili pa se bodo spoprijeli z plezalno potjo, so si nadeli varnostne pasove, čelade in se podali v steno. Pot se ob jeklenicah, takoj postavi pokonci. Pot je kratka, a adrenalinska. Po nekaj minutah se priključimo pot, ki vodi mimo Balunjače in se pridružimo prvi skupini.

Po krajšem počitku se vsi skupaj odpravimo do koče, kjer nas je že čakala prva skupina.

Po zanimivem izletu se je prilgla malica, ki so nam jo pripravili na Planinski koči na Boču. Čas je hitro mineval in morali smo so se odpravit domov,

Na koncu smo še naredili skupinsko fotografijo in se vkrcali v avtobus.

Ker pa se nam ni mudilo smo se še ustavili na avtobusni postajo v Slovenskih Konjicah, kjer smo si privoščili sladoled.

Preživeli smo zanimivo soboto, polno doživetij. Na koncu bi si le želeli, da bi se tkašnih izletov udeležilo več planincev.

PD Škale-Hrastovec, PD Mislinja, PD Šmartno ob Paki, PD Šoštanj, PD Velenje, PD Vinska gora,

V četrtek, 02. julija smo zapeljali do gostišča Pekel, kjer smo se pripravili na pohod. Po kratkem pozdravu, smo se po travniku napotili proti našemu cilju. Že v začetku je bila pot zelo zanimiva, saj smo po mostičkih večkrat prečkali potok. Strma pot nas je pripeljala do prvega slapa, visokega 4 m. Pot sej vzpenjala in nas pripeljala do drugega slapa, do katerega smo se morali spustiti in se potem vrniti na markirano pot.

Pri vzponu do naslednjih slapov so nam pomagale dobro zavarovane stopnice, ki so nas pripeljale do tretjega slapa, ki je padal v manjše jezerce. Pot se je še naprej strmo vzpenjala. Prišli smo do razpotja kjer je ena pot vodila do petega slapa mimo Hudičevega zoba, ena pa mimo četrtega slapa, do petega. Mi smo se odločili za pot mimo četrtega slapa. Najprej smo se spustili do potoka in ga po mostičku prečili.

S pomočjo jeklenic smo se povzpeli do četrtega slapa, ki je bil zelo impozanten. Naredili smo nekaj fotografij in se po še vedno strmi poti povzpeli do petega. Ko smo se nagledali lepot slapa in neokrnjene narave smo se povzpeli nad slap, kjer smo ponovno prečili potok. Pot nas je pripeljala do razvalin mlina, V preteklosti je bilo na tem potoku veliko mlinov, sedaj je ohranjen samo mlin pri vstopu v sotesko.

Tu se je končal najtežji in najbolj zanimiv del poti. Po nekaj minut hoje smo si pri potoku privoščili malico.

Po počitku smo se po drugi poti vračali proti gostišču. Tudi ta pot je bila zanimiva, a manj zahtevna. Srečno smo prispeli do gostišča, kjer smo se okrepčali in odžejali. Polni vtisov smo se vkrcali v avtobus, s katerim smo srečno prispeli domov.